Problemski pouk

Raziskavo prakse moje izbrane teme sem se odločila izvesti v obliki intervjuja s šestimi vprašanji. Intervju sem zastavila dvema osebama. Prva oseba je učiteljica razrednega pouka s približno desetimi leti delovne dobe in trenutno poučuje tretji razred na osnovni šoli. Druga oseba pa je učiteljica biologije, s šestindvajsetimi leti delovne dobe, zdaj že upokojena. Z opravljeno raziskavo sem želela ugotoviti, če se osebi pri svojem delu poslužujeta problemskega pouka, kakšen odnos imata do njega in ali je znanje učencev pridobljeno z metodo reševanja problemov kakovostnejše od preostalih metod poučevanja. Zanimalo me je tudi kako različne učne metode, ki jih uporabljata vplivajo na znanje in sodelovanje učencev ter vpliv osebnostnih lastnosti oziroma značilnosti učencev na samo reševanje problemov pri problemskem pouku. Zanimiva pa se mi zdi primerjava problemskega pouka na razredni stopnji in pri naravoslovnem pouku ter nekoč in danes, zato bom pri  nadaljnjih interpretacijah rezultatov izhajala tudi iz tega.

Intervju s prvo osebo:

1. Ali se pri svojem delu poslužujete problemskega pouka? Kako pogosto?

Da. Občasno, predvsem je to odvisno od obravnavane tematike pri posameznem predmetu. Pri določenih tematikah izjemo težko osnovati problemske situacije, predvsem zaradi še nepopolno razvitega kritičnega mišljenja učencev.

2. Naštejte nekaj konkretnih primerov problemskega pouka pri vašem pouku?

• V razredu je 5 rdečih torb in trikrat več modrih torb. Koliko torb je v razredu?
• Na dvorišču je nekaj kokoši in koz. Te živali skupaj imajo 30 nog. Koliko je kokoši in koliko koz? Poišči vse možne rešitve. Pomagaj si z risanjem.
• Naredi zvočilo iz gumba in sukanca .
• Nariši zvočilo in napiši navodilo, da bo glasbilo zazvenelo.

3. Kakšen odnos imate do problemskega pouka? (več prednosti ali več slabosti)

Zagotovo je to prednost, predvsem za učence, ki so sposobni kritičnega razmišljanja, razmišljanja na višjih ravneh. Učencem se razvijajo komunikacijske veščine, poleg tega pa pridobivajo tudi samem besednjaku.

4. Kako različne učne metode, ki jih uporabljate, vplivajo na znanje in sodelovanje učencev?

Pouk je z vidika učencev veliko bolj zanimiv in učinkovit, če učitelj uporablja različne učne metode. Učenci zelo radi sodelujejo pri praktičnem delu, eksperimentiranju, sodelovalnem učenju, za delo so bistveno bolj motivirani. Učenci si pri tovrstnem delu zapomnijo več, usvajanje vsebin je učinkovitejše.

5. Ali je znanje učencev pridobljeno z metodo reševanja problemov kakovostnejše?

Da, ker pri tej metodi razmišljajo tudi na višjih taksonomskih stopnjah, razvijajo in uporabljajo različne strategije, pridobljene izkušnje uporabijo v novih situacijah.

6. Kako vplivajo osebnostne lastnosti oziroma značilnosti učencev na samo reševanje problemov pri problemskem pouku?

Učenci, ki so uspešnejši na učnem področju, bodo v večini bolj samozavestno pristopili k reševanju problemske naloge. Na uspešno reševanje problemov vpliva tudi učenčeva vztrajnost pri delu, koncentracija in motiviranost za iskanje rešitev. Nekateri učenci se problema lotijo sistematično, spet drugi ugibajo ali naključno iščejo rešitev.

Intervju z drugo osebo :

1. Ali ste se pri svojem delu posluževali problemskega pouka? Kako pogosto?

Da, zelo pogosto. Določene naravoslovne tematike je nemogoče pojasniti s problemskim poukom, zato je na tem mestu nujna frontalna oblika dela

2. Naštejte nekaj konkretnih primerov problemskega pouka pri vašem pouku.

Leta 1993 šolska ura izpeljana s pomočjo računalnika, laboratorijske vaje, demonstracije, velik nabor knjig, iz katerih so samostojno iskali podatke, ki so bili potrebni za rešitev problema.

3. Kakšen odnos imate do problemskega pouka (več prednosti ali več omejitev)?

Problemsko zasnovan pouk omogoča: kritično mišljenje učencev, samostojno razmišljanje o končnih rešitvah, bolj zanimiv in dinamičen pouk, poleg tega pa tudi prijetnejše vzdušje v razredu, saj učitelj in učenci med seboj nenehno komunicirajo.

       4. Kako različne učne metode, ki jih uporabljate, vplivajo na znanje in sodelovanje učencev?

Uporaba različnih učnih metod popestri pouk in mu doda dinamičnost. V učni proces morajo biti vključeni vsi učenci.

5. Ali je znanje učencev pridobljeno z metodo reševanja problemov kakovostnejše?

Znanje je kakovostnejše in dolgotrajnejše.

6. Kako vplivajo osebnostne lastnosti oziroma značilnosti učencev na samo reševanja problemov pri problemskem pouku?

Ključnega pomena so radovednost, prizadevnost, ustvarjalnost, kritičnost, samokritičnost in  sposobnost logičnega razmišljanja.

Pri raziskavi prakse sem ugotovila, da se obe učiteljici pri svojem delu poslužujeta problemskega pouka. Prva oseba, ki je učiteljica razrednega pouka, ga uporablja le občasno, predvsem pa je to odvisno od obravnavane tematike pri posameznem predmetu. Druga oseba, ki je bila učiteljica naravoslovnega predmeta, ga je uporabljala pri svojem poučevanju ves čas. Obe osebi sta mnenja, da problemsko zasnovan pouk prinaša več prednosti kot slabosti. Poudarjata kritičnost mišljenja, bolj dinamičen in pester pouk, samostojno razmišljanje o končnih rešitvah in prijetnejše vzdušje v razredu, saj učitelj in učenci med seboj nenehno komunicirajo. Tudi glede uporabe različnih učnih metod sta si enotni. Obe osebi sta mnenja, da je potrebno hkrati uporabljati različne učne metode, ki popestrijo pouk in pritegnejo pozornost učencev. Poudarjata pomembnost neposrednega sodelovanja učencev pri usvajanju znanja, saj je tako pridobljeno znanje kakovostnejše in dolgotrajnejše. Obe osebi se strinjata, da imajo na samo reševanje problemov vpliv osebnostne lastnosti oziroma značilnosti učencev. Prva oseba pravi, da učenci, ki so uspešnejši na učnem področju, v večini bolj samozavestno in sistematično pristopijo k reševanju problemske naloge. Poudarja tudi vztrajnost pri delu, koncentracijo in motiviranost za iskanje rešitev. Druga oseba je mnenja, da so ključnega pomena radovednost, prizadevnost, ustvarjalnost, kritičnost, samokritičnost in  sposobnost logičnega razmišljanja.