Devetletna osnovna šola in diferencirano učno delo
V svoji seminarski nalogi sem podrobneje opisala devetletno osnovno šolo in diferencirano učno delo. Intervju sem opravila z učiteljico Slovenščine, ki poučuje na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. svoj poklic opravlja ž 13 let. Z svojimi vprašanjisem želela predvsem ugotoviti kako je nanjo vplivala prenova osnovne šole, njeno mnenje o izvajanju pouka v heterogenih in homogenih skupinah in kako prilaga pouk znotraj posamezne skupine oziroma razreda. zastavila sem ji 4 temeljna vprašanja s podvprašanji
KAKO JE NA VAS, KOT UČITELJA VPLIVALA SPREMEMBA OSEMLETNE OSNOVNE ŠOLE V DEVETLETNO OSNOVNO ŠOLO?
Delati sem začela kot pripravnica. Takrat se je ravno začela prenova osemletne osnovne šole v devetletno, tako da sem lahko še prisostvovala pouku v osmem razredu osemletne osnovne šole. Glede na to da sem bila na začetku svoje poklicne poti, name ta sprememba ni imela velikega vpliva. Sem pa opazila, da so imelli s prilagajanjem največ težav tisti, ki so dlje časa poučevali v “stari” šoli.
ALI IZVAJATE POUK V HOMOGENIH ALI HETEROGENIH SKUPINAH? (če izvajate pouk v homogenih skupinah ali je možen prehod med skupinami in kako pogost je?)
Pouk izvajamo v homogenih skupinah. Prehod med skupinami je seveda mogoč, vendar do njega pride malokrat, nekako enkrat na leto ali pa še to ne. Razlog za to je v tem, da učence v skupine razdeli učitelj, ki jih je poučeval pred nivojskim poukom, saj on/a najbolje pozna njihove realne zmožnosti.
PO VAŠIH IZKUŠNJAH S POUČEVANJEM, KJE VIDITE PREDNOSTI IN KJE SLABOSTI V IZVAJANJU POUKA V HOMOGENIH SKUPINAH?
Prednost vidim v tem, da v skupinah z učno boljšimi učenci lahko hitreje napredujemo, več časa ostane za še bolj raznoliko delo, tudi za nadgradnjo obravnavane snovi. Ugotovila sem, da učenci veliko raje pridejo k pouku če imamo raznolike ure. V skupinah z učno slabšimi učenci, pa lahko več utrjujemo osnovno znanje in se prepričamo, da so temelji znanja usvojeni, brez da bi nas pri tem drugi učenci preganjali.
KAKO ZNOTRAJ SKUPINE PRILAGODITE POUK, DA LAHKO VSI UČENCI SLEDIJO?
Trudim se, da med obravnavo in vajami k sodelovanju pritegnem čim večje število učencev. Na tak način tudi preverim, če obravnavano razumejo oz. znajo smiselno uporabiti na kakšen drug način. Če vidim, da gre nekaterim razumevanje bolje, jih motiviram s tem, da lahko pri ponavljanju oni sošolcem povedo, kaj so se naučili. Velikokrat jih tudi pozovem, da pomagajo tistim, ki jim ne gre tako dobro. Mislim, da se s tem potrdi njihovo dobro delo in se jih motivira, da tako delajo tudi naprej. Dodatnih nalog jim ne dajem, saj se to ni izkazalo kot motivacija oz. potrditev dobrega dela. Imela sem občutek, da so na to gledali kot na dodatno obremenitev.
Pričakovano so imeli največ težav s prilagajanjem na devetletno osnovno šolo učitelji, ki so že dlje časa poučevali. Pri svoji seminarski nalogi sem ugotovila, da obstajajo tako pozitivne, kot negativne lastnosti pri izvajanju pouka v homogenih/heterogenih skupinah, od šole je odvisno za ketero se odloči. Naloga šole je tudi, da negativne posledice tako ene, kot druge ohranja na minimumu. Vsak učitelj se mora zavedati, da čeprav je razred oziroma skupina nekašna zaključena enota, je znotraj nje vsak učenec svoj individuum s svojimi potrebami in interesi. Učiteljeva naloga je, da skozi vsako učno uro z različnimi učnimi metodami zadovolji posameznika. Vsak učitelj si želi, da bi učenci od vsake ure odnesli karseda največ.
