Priprava intervjuja: Vprašanja učencev pri pouku

Vprašanja intervjuja: Vprašanja učencev pri pouku

1. Koliko časa že poučujete?
2. Katere predmete poučujete?
3. Ali opazite razliko (in kakšno) pri postavljanju vprašanj iz strani učencev nekoč, ko ste začeli učiti in danes?
4. Ali se razlikuje spodbujanje vprašanj iz vaše strani nekoč in danes?
5. Kakšni so dejavniki in okoliščine, ki vplivajo na to zakaj in koliko učenci sprašujejo-glede na posameznika in okolje?
6. Zakaj učenci ne postavljajo toliko vprašanj kot bi jih lahko?
7. Kakšne tipe vprašanj postavljajo?
8. Ali se vam zdi, da včasih učenci sprašujejo, ker želijo pohvalo, dodatne pike pri vas ali pa da zavlačujejo uro.?
9. Kakšni je pomen učenčevih vprašanj?
10. Ali uporabljate kakšno posebno metodo za spodbujanje učenčevih vprašanj?
11. Na kaj je nam kot bodočim učiteljem potrebno paziti, ko odgovarjamo na učenčeva vprašanja? 

Odgovori intervjuja: 

Odgovore sem pridobila pri učiteljici ene izmed Ljubljanskih osnovnih šol. Z obljubo, da direktnih odgovorov ne bom posredovala je tukaj povzetek intervjuja:

Tako na začetku učiteljičinega poučevanja kot nekoliko bolj v sedanjem času so učenci radovedni in postavljajo veliko vprašanj. Razlika je v tem da so današnja vprašanja včasih malo bolj provokativna in preprosta, pri katerih bi že skoraj pričakovali, da na njih poznajo odgovor. Pri poučevanju družboslovnih predmetov prevladuje veliko pogovarjanja in s tem veliko vprašanj v katere je vložen trud za čim hitrejše odgovore. Ob primanjkovanju časa je ponujena možnost naknadnih odgovorov in reševanja problemov tako skupinsko oziroma v razredu, kot individualno in nekoliko manj pri odgovarjanju preko e-pošte čeprav tudi to ni izključeno.

Največji pomen spraševanja učencev je za učiteljico povratna informacija. Tako lahko ugotovi pomankanje primerne razlage in količino osvojenega znanja. Ključno poleg tega je tudi odgovarjanje in zadovoljevanje na njihova dodatna in interesna vprašanja, saj jim to omogoča napredovanje v miselnih procesih in dodatno vzpodbudo za nadaljnje dobro medsebojno delovanje. Dejavnikov in okoliščin postavljanja učenčevih vprašanj je dandanes veliko. Najprej je tu vpliv razredne klime, povezanost med učenci, vedoželjnost posameznika in vloga družinskega okolja. Spodbujevalne in nekoliko boljše finančne zmožnosti v družini omogočajo potovanja, spoznavanje novega ter tako večje poznavanje sveta pri čemer otroci razširjajo svoje interese. Kljub informacijsko komunikacijskimi tehnologijami in učenčevemu uporabljanju svetovnega spleta še vedno raje izkusijo neposreden stik z učiteljem, tako da ni opaziti redukcije po osebni komunikaciji in želji po znanju. Glede na spol so učenke nekoliko bolj zadržane kot učenci, ki so odprti in glasni. Učenke pa imajo glede na njih več premišljenosti pri postavljanju vprašanj. Tukaj bi dodala, da je po mojem mnenju in toliko letih obiskovanja vzgojno izobraževalnih inštitucij odvisno sodelovanje in medsebojna komunikacija glede na individualno osebnost. Nekateri ljudje so na splošno zadržani in jim ni do tega, da bi se izpostavljali tudi če veljajo v razredu dobri odnosi. Ekstravertiran učenec nasprotno lažje postavlja vprašanja, tudi če se drugim zdijo nenavadna, smešna ali neprimerna glede na snov.

Učiteljica ne opaža razlik o količini postavljenih vprašanj pri tistih, ki imajo učne težave in tistih, ki jih nimajo. Prav tako priljubljenost med sošolci ne sovpada z večjo ali manjšo količino spraševanja. S starostjo učencev se intenzivnost in kvaliteta vprašanj nekoliko povečuje zaradi razvoja osebnosti in zanimanja za posamezno tematiko, čeprav razlika med šestim in devetim razredom ni izjemno velika. Vprašanj učencev bi lahko bilo še več. Temu oporeka časovna struktura šolske ure in potreba po izpeljavi učnega načrta. Osebno sem mnenja, da obsežni učni načrti v osnovnih in srednjih šolah resnično onemogočajo tolikšno količino prakse, diskusije in raznolikih učnih metod, kot bi si jih želeli izvesti. Za uresničevanje načina poučevanja, kot si ga želimo, torej raznolikega, kognitivno-konstruktivističnega in aktivnega je potrebno dobro načrtovanje in temeljito poznavanje učenčevih prav tako kot naših zmožnosti.  V praksi kljub občasni časovni stiski, učiteljica posveti uro pouka za pogovor o aktualni temi in problemih, če začuti, da je to potrebno kljub temu, da se ne nanaša na predmet njenega poučevanja. Učenci lahko učno snov nadoknadijo doma, ko se usedejo za knjigo, razčiščevanju problemov pa se je bolje posvetiti tisti trenutek, ko nastanejo, saj učencem veliko pomeni kakršna koli pomoč.

Tipi vprašanj učencev so odvisni od njihovih interesov. Največkrat se pojavijo organizacijska in pojasnjevalna vprašanja kot na primer kako, kdaj, kaj, zakaj, kaj naj imam s seboj in tako dalje. Predvsem se taka vprašanja pojavljajo v ogromnih količinah pri opravljanju vloge razrednika. Ni opaziti spraševanja za dodatno pohvalo, ampak učiteljica njej prepisuje silovito pomembnost, saj jim to prinese vzpodbudo za naprej. Zaznati je možno tudi provokativna vprašanja, ko želijo otroci zapeljati šolsko uro v drugo smer. To se lahko prepreči z postavljanjem jasnih mej dovoljenega.

Metode načrtnega spodbujanja vprašanj, ki jih prakticira učiteljica  so klasični način kot ‘Ali ima še kdo kaj za vprašati?’, ki spada nekoliko pod transmisijski model pouka, čeprav verjamem da se takšna oblika uporablja bolj zaradi uporabnosti in preprostosti, ne kot nekakšen obrobni del učnega procesa. Poleg tega uporablja metodo, pri kateri na začetku ure učenci na samolepilne listke napišejo svoja vprašanja. Listke nato nalepijo na tablo in skušajo tekom ure skupaj najti odgovore.

Zaradi našega usposabljanja za opravljanje učiteljskega poklica, se mi je zdelo pomembno mnenje izkušene osebe o tem kaj je pomembno pri odgovarjanju na postavljena vprašanja s strani učencev. Poudarja vzpostavitev pristnega stika oziroma odnosa med učencem/učenko in učiteljem. Začutiti morajo, da smo jim pripravljeni pomagati tako pri učni snovi kot življenjskih problemih. Potrebno je tudi postavljanje mej in če na vprašanje ne znamo odgovoriti, naj ne vlada v nas sram. Razložiti je treba učencem, da se bomo kar se da potrudili in poiskali odgovor ter jim ga razložili, saj nihče ni vseveden in nezmotljiv.

Potrebne spremembe: //