intervju

Intervju z učenko

Najprej sem imela intervju z učenko 5. razreda, ki so jo letos januarja identificirali kot nadarjeno. Vprašala sem jo, če mi lahko opiše kako je potekalo identificiranje in odgovorila mi je, da je njen oče šel na sestanek 1 mesec pred testiranjem in ji povedal, da jo bodo testirali. Tisti dan so odšli v eno učilnico, v kateri je bila psihologinja, ki jim je dala teste. Teste so pisali dve uri, vmes pa so imeli pavzo. Na testih so bile slike, številke, bilo je treba napisati, kar je bilo v navodilih, recimo kako bi izboljšali igračo slončka, da bi jo kupilo več ljudi, kaj vse bi lahko naredili iz kartonaste škatle. V testu so bila domišljijska vprašanja in logika kot je obkroževanje ustreznega nadaljevanja zaporedja. Nato me je zanimalo, kako so jo seznanili z rezultati in odgovorila mi je, da je njena mami šla v šolo isti dan kot je potekal test in, da ji je psihologinja povedala rezultate, učenka pa s psihologinjo o rezultatih ni govorila. Nadaljnje me je zanimalo, če se sedaj počuti kako drugače kot prej in če jo sošolci drugače obravnavajo. Povedala mi je da se počuti enako kot prej in da se v razredu nič ne pogovarjajo o tem, da je nadarjena, da pa je njena razredničarka povedala sošolcem o nadarjenosti, takrat ko so z nadarjenimi odšli na izlet. Za konec sem vprašala še, če se je kaj bistvenega spremenilo in če pouk zanjo sedaj poteka kako drugače, pa mi je povedala da niti ne. Do sedaj so odšli enkrat na izlet in razredničarka jo je vprašala pri katerem predmetu bi rada delala več kot ostali (plakati in podobno).

Intervju z učiteljico

Pri intervjuju z učiteljico me je zanimalo približno koliko identificiranih nadarjenih učencev imajo na šoli, kako se odločijo koga bodo dali testirati, kako vodijo evidenco nadarjenega učenca, kaj se spremeni pri delu z nadarjenim učencem, ali se z identificiranjem nadarjenosti dvigne motivacija učenca za delo pri pouku, kakšne posebnosti se izvajajo pri pouku nadarjenega učenca, kako vidi ona razliko med nadarjenim in talentiranim in kako poteka odkrivanje nadarjenih učencev v praksi. Odgovorila mi je, da imajo na šoli vsako leto med 30 in 35 nadarjenih učencev, ter da vsako leto testirajo učence od 4. do 9. razreda. Prevladujejo učenci druge triade. Predloge za testiranje podajo razredniki ali učitelji posameznih predmetov. Predlog je predstavljen na učiteljskem zboru, kjer morajo učitelji s sklepom predlog potrditi ali pa ga zavrnejo. V nižjih razredih, kjer je samo eden ali dva učitelja se po navadi vedno potrdi. V višjih razredih pa se večkrat zgodi, da predloga ne potrdijo. Učenec je npr. prepoznan kot nadarjen pri matematiki, pri drugih predmetih pa ne izstopa. Posebnega vodenja evidenc ni. Za učence se naredi individualni program. Pri samem delu s temi učenci na njihovi šoli se kaj posebnega ne spremeni. Gre pa za učence, ki tudi sicer hodijo po navadi na različna tekmovanja in delo z njimi poteka pri samem poglabljanju in pripravah na tekmovanja. Enkrat na leto jim ponudijo vikend program za nadarjene preko Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Vsako leto je izbrano drugo področje, npr. astronomija, naravoslovje, legorobotika, šport, itd. Z njimi delajo usposobljeni strokovnjaki v teh centrih. Glede motivacije je praksa zelo različna. Enim to pomeni motivacijo, drugim ne. Imajo tudi primere, ko so predlagani za testiranje, vendar tega ne želijo opravljati. Imeli so tudi primer, ko se je hotel učenec izpisati, ni želel biti več prepoznan kot nadarjen, ker je čutil, da se od njega preveč pričakuje, da je s strani učiteljev preveč pritiskov in pričakovanj. Učenci so lahko na nekaterem področju talentirani, vendar tega ne razvijajo. Se jim ne da, je preveč dela, prevelike obremenitve. Nadarjenost je lahko večkrat zavajajoča. Učenec ponotranji, da mu ni potrebno veliko delati, da itak vse zna. To se lahko kot slabo pokaže v višjih razredih in potem v srednji šoli, saj nima delovnih navad. Učencu se zdi, da je lahko uspešen brez učenja. Past je tudi v tem, da se takšni učenci v kasnejšem obdobju, ko naletijo na prepreke, ne znajdejo, ne znajo ustrezno reagirati, se boriti. Potek odkrivanja poteka po naslednjem vrstnem redu: razredniki in učitelji predlagajo učence, te predloge mora potrditi učiteljski zbor, nato pridobijo soglasje staršev za testiranje, psihologinja testira z dvema testoma, rezultati so predstavljeni na učiteljskem zboru. Tiste, ki so uspešno opravili teste s sklepom potrdijo kot prepoznane nadarjene učence. Sledi predstavitev rezultatov učencem in staršem. Za tiste, ki so prepoznani kot nadarjeni, morajo starši s podpisom dovoliti, da se jim naredi individualni program.

Intervju z materjo nadarjene učenke

Pri intervjuju z materjo nadarjene učenke pa sem izvedela, da sta starša mesec dni pred testiranjem dobila vabilo na sestanek, kjer so jim razložili, da želijo otroke testirati za nadarjenost. S tem sta se strinjala zato, ker sta bila ponosna, da so ravno njuno hčerko izbrali ter ker ju je zanimalo, če je res nadarjena, saj sprva sama nista verjela v to. Seznanjanje z rezultati je potekalo tako, da je bila mati poklicana v šolo, kjer je imela pogovor s psihologinjo in socialno delavko. Trajalo je 15 min, psihologinja je razložila, kako se testi ocenjujejo, pokazala krivuljo, kje se nahaja njena hčer, povedala kako se različna področja ocenjujejo po točkah ter kako so jo ocenili učitelji. Od testiranja dalje se ji zdi, da se je njena hčerka spremenila na pozitivno, saj je pridobila samozavest, od takrat dalje ima same petice, je veliko bolj zagnana in prijazna tudi doma. Na vprašanje, če se ji zdi odkrivanje nadarjenih pomembno, mi je odgovorila, da ne, saj so potem otroci na nek način označeni v družbi, sošolci so lahko nanje ljubosumni ali pa sami postanejo domišljavi. Poleg tega se ji ne zdi pošteno, da dajo testirati le nekatere, saj bi verjetno še marsikdo lahko bil odkrit kot nadarjen, vendar ni imel možnosti pisanja testa. Zanimalo me je še, kaj pričakuje od te ocene in od dela z nadarjenimi. Odgovorila mi je, da ne ve kakšne sadove bo to prineslo, saj je hčerka nadarjena predvsem na umetnostnem področju, kjer ne morejo učitelji kaj dodatnega početi z njo. So pa dobrodošle kakšne delavnice, kjer otroci izvejo kaj novega in ob tem uživajo.