Intervju: Gamifikacija, metoda učenja z igrami

Najprej sem svojo nalogo narobe razumela in sem pripravila intervju na temo učenja z igrami na splošno. Ko sem vprašanja pokazala profesorici me je na to opozorila in sem jih naknadno popravila da zajamem temo gamifikacije, delno pa tudi še vedno učenja z igrami, kot nadpomenka.

Novo zastavljena vprašanja sem preverila z intervjujem svojega očeta, ki sem ga tudi priložila. Na podlagi odgovorov sem ugotovila, da so vprašanja jasna in primerna, odgovori dovolj dolgi in razumljivi, kar je iz priloženega intervjuja tudi razvidno. Ugotovila sem, da moram intervjuvancem jasno povedati ali želim, da govorijo o gamifikaciji ali na splošno o učenju z igrami, da ne pride do zmede ali napačnih odgovorov. Pri kakšnem vprašanju (kaj je gamifikacija) pa sem morala podati tudi kakšen namig ali podvprašanje, ki pa jih nisem zapisala.

Pri intervjuju učencev sem spoznala, da bom morala zastavljati vprašanja, ki bodo lažje zanje razumljiva, z manj strokovnimi izrazi.

Kar sem torej spremenila je bilo to kako intervju ustno izvajam, pazila sem torej na starost intervjuvanca, na podvprašanja, jasno zastavljanje vprašanj, kar a pomeni, da v tem pisnem izdelku ni bilo treba popravljati nič, le dopisala sem kot opombe spodaj, kaj je bilo poleg zapisanih vprašanj potrebno, da sem dobila take odgovore.

To, da sem vprašanja preverila, se mi zdi izjemno pomembno, saj bi lahko ugotovila, da kdo vprašanj sploh ne razume, ali pa da nanje ne dobim željenih odgovorov. Na srečo mi ni bilo treba dosti popravljati in sem lahko isti intervju (z ustnimi popravki, dodatki) izvedla na vseh intervjuvancih. Zadnje vprašanje sem zastavila le zaradi lastnega interesa in ni bilo bistvenega pomena oziroma ni odgovarjalo na noben zastavljen cilj. Ostala vprašanja pa so bila pomembna za analizo in za dosego vseh zadanih ciljev. Kako so odgovarjali ostali intervjuvanci in analizo odgovorov sem zapisala v seminarski nalogi in prilagam le raziskavo prakse: Analiza s sklepi in odgovori na raziskovalna vprašanja, lahko pa še povem to da so bili od 6 intervjuvancev odgovori štirih podobni tem spodaj, dva pa sta imela drugačno negativno mnenje o gamifikaciji.

Pri tretjem vprašanju lahko opozorim, da je podvprašanje sledilo le zato ker v prejšnjem ni bilo omembe gamifikacije in sem  morala nanjo opozoriti. Vprašanje bi lahko tudi spremenila, da bi že takoj dobila željeni odgovor, vendar načrtno tega nisem želela, saj sem tako videla ali se bo kdo tudi sam spomnil na gamifikacijo ali jih moram jaz. Tu sem tudi dodala nekaj teorije pri starših, da gamifikacija ni le digitalna igra temveč tudi vsako točkovanje in nagrajevanje in vse kar spada pod elemente digitalne igre, saj sem vedela da se digitalnih iger niso šli, elemente le-teh pa so gotovo uporabljali.

Priloga rešenega intervjuja: INTERVJU – rešen primer

INTERVJU: PRIMER INTERVJUJA STARŠA

(3 starši in 3 otroci)

 

1. Kaj si predstavljaš pod besedno zvezo ”učenje z igrami”?

Skozi igro spoznavanje novih znanj ter posledično lažje razumevanje. Nasprotje od sedenja za knjigo, branje in večkratno ponavljanje istih zadev.

 

2. Kaj si predstavljaš pod pojmom gamifikacija?

Nisem popolnoma prepričan, vendar ker poznam izraz game – over, kar pomeni v slovenščini da si izgubil pri računalniški igri, predvidevam da je to učenje z računalniškimi igrami preko računalnika, telefona.

 

3. Ali ste učenje z igrami kdaj prakticirali v šoli? Opiši kakšno izkušnjo (kakšno igro ste se šli, kaj ste se z njo naučili, pri katerem predmetu, kakšna so bila pravila igre…).

Največkrat smo se igrali pri telovadbi. Namen teh iger je bilo pridobivanje motoričnih spretnosti in spoznavanja tekmovanja. Naučili smo se zmagati in sprejeti poraz. Igrali smo igre z žogo: nogomet, košarko, med dvema ognjema. Šli smo se črnega moža, gnilo jajce, skrivalnice. Pri drugih predmetih se spomnim samo kakšnega kviza, kjer smo pokazali svoje znanje.

 

• PODVPRAŠANJE (ker ni bilo omembe gamifikacije):

Opiši podrobneje kakšen primer gamifikacije pri pouku, ki ste ga izkusili.

Ko sem bil jaz v osnovni šoli še nismo imeli ne računalnikov in telefonov, zato tega nismo uporabljali nikoli.

(obrazložim da je gamifikacija lahko razumljena tudi kot uporaba različnih računalniških tehnik)

Da ena učiteljica je uporabila tehniko nagrajevanja če smo vestno opravljali obveznosti. Nagrajevala pa nas je z bomboni ob koncu leta.

• LE ZA STARŠE: Ali poznaš kakšnem primer gamifikacije, ki se danes uporablja v šoli katero obiskuje vaš otrok? (ker sami nimajo izkušenj)

Na žalost se ne spomnim, da bi moj otrok kdajkoli govoril o kakšni računalniški igri pri pouku.

 

4. Naštej nekaj prednosti in nekaj slabosti gamifikacije, ki so po tvojem mnenju najbolj pomembne.

• prednosti; učenci se ne dolgočasijo, če so igre zanimive radi sodelujejo, popestritev pouka, bolj si snov vtisnejo v spomin, učenci, ki se težje učijo, so lahko v igrah enakovredni ali še boljši.
• slabosti so samo če so igre slabo pripravljene, dolgočasne in ne “potegnejo” učencev, in se s tem ne naučijo nič novega.

 

5. Kakšno je vaše mnenje do gamifikacije? Ali menite, da je ta način učenja primeren v šolah ali ne in zakaj?

Način je primeren ter mi je všeč ter sem pozitivno naravnan do tega pristopa, vendar mora biti igra primerna glede na starost in snov.

 

6. Ali menite, da se ta način dela pogosto uporablja v šolah? Ali bi se moral uporabljati več/manj, zakaj?

Menim, da se to premalo aplicira trenutno v šolskem sistemu. Moj občutek je, da so učitelji v začetku šole (prva triada) še delno angažirani za tovrstne aktivnosti – gamification, potem pa vedno manj, saj je potrebno vložiti več časa in truda.

 

7. Kaj misliš, da bi bilo potrebno narediti, da bi dala gamifikacija najboljše rezultate in bi se učenci skozi igro največ naučili?

Spremeniti učbenike, delovne načrte, več tovrstnih sistemov aplicirat ter dat učiteljem preverjene ideje s katerih bi črpali.

 

8. Kakšen mora biti učitelj, kakšne morajo biti njegove kompetence (lastnosti, vrednote), da bi bila gamifikacija v njegovem razredu najbolj uspešna?

Učitelj se mora na igro pripraviti. Izvedba mora biti v njegovem interesu tako, da jo izpelje sproščeno in vanjo vključi elemente, ki se na koncu odražajo kot osvojeno znanje  udeležencev.

 

9. Ali imaš kakšno idejo za poučno igro, aktivnost pri predmetu kemije ali biologije, ki bi učence veliko naučila in bi jo lahko kot učiteljica uporabila? Opiši.

• Igra spomin na računalniku z različnimi živalmi, rožami – vsakič ko nekdo najde par se lahko kaj o tej roži pove. Ali pa je na en kvadratek narisana žival, na drugem pa napisano ime. Otroci iščejo pare in se poleg učijo.
• Igra Pandemic – ko se razlaga, kako se širi pandemija/epidemija/virusi.
• igranje s kinestetičnim peskom ter različnimi teksturami

 

Intervjuvancem sem jasno postavila vprašanje, da so vedeli ali odgovarjajo na splošno o učenju z igrami ali specifično o gamifikaciji. Intervjuvancem sem pri kakšnem vprašanju pomagala z rahlimi namigi (kaj pomeni game v slovenščini ipd.) in jih spodbujala, da so povedali čim več. Vprašanja sem prilagajala glede na to s kom sem se pogovarjala (glede na starost), kar pomeni da sem uporabljala tudi preprostejše izraze (namesto kompetence, lastnosti, značilnosti ipd.).