Intervju: Učenje z igrami
Dandanes je vsaka šola opremljena s tabličnimi računalniki, računalniki in interaktivnimi tablami. A čemu vsa ta tehnologija, če pa se je pri pouku sploh ne uporablja? Z izvedbo intervjuja na OŠ Maribor, smo želeli preko učenca 8. razreda, ugotoviti, kako izobraževalne igre pomagajo učencu pri učenju. Intervju, ki je bil strukturiran in je vseboval 7 raziskovalnih vprašanj, smo želeli ugotoviti, kako na izobraževalne igre gledajo učenci. Zanimalo nas je, ali učenec s katerim smo izvajali intervju, razume pomen poučnih računalniških iger, ali se zaveda, da so te igre v pouk vključene zato, da bi se iz njih nekaj naučili. Prav tako pa nas je zanimalo, pri katerih šolskih predmetih se tovrstne računalniške igre najpogosteje pojavljajo.
Intervju je dostopen na spodnji povezavi:INTERVJU Z UČENCEM 8.RAZREDA OŠ MARIBOR
Preko vprašanega učencem 8. razreda, smo ugotovili, da se učenci OŠ Maribor zelo malo srečujejo z izobraževalnimi igrami, pa če tudi imajo na voljo vso tehnologijo. Predmeti pri katerih se tovrstne igre vključujejo v učni proces so geografija, matematika in angleščina. Učenec izobraževalne igre dojema kot pripomoček za učenje, razumevanje in ponavljanje snovi ob tem pa se tudi zabava. Te igre mu pomagajo pri razumevanju težjih definicij in pojmov ter pojavov, ki so otrokom težko razumljivi. Učenec je izpostavil, da mu tovrstne igre najbolj pripomorejo pri predmetu geografije, kjer s pomočjo igre UNITED STATES Geoquest in kvizom Odkrivajmo EVROPO ponavlja in utrjuje snov. Te igre so mu pripomogle k boljši koordiniranosti na zemljevidu in nasploh v prostoru. Problem takšnih iger je, da jih učenci pogosto ne jemljejo resno, ne malokrat se zgodi, da naloge v igri rešujejo pasivno z naključno izbiro odgovorov, ali pa si, tako rekoč, izmislijo svoja pravila igre, kot je tudi sam priznal, »tekmujemo, kdo bo poiskal najbolj neumen odgovor«. Do tega naj bi prišlo samo takrat, ko igrajo v parih, pri individualnem delu pa je učenec zbran in aktivno rešuje naloge v igre. Način reševanja iger je tudi odvisen od tipa igre. Učenec je veliko bolj aktiven pri igrah, v katerih je čim manj namigov ali že v naprej podanih odgovorov, saj ga takšen tip iger spodbudi k lastnem razmišljanju.
Karmen Murn in Karmen Zemljak
