2. naloga: gradivo za izvedbo empiričnega dela raziskave o RAČUNALNIŠKIH UČILNICAH V ŠOLI TER DEJAVNOSTIH, KI POTEKAJO V NJEJ

Pri najini raziskovalni nalogi na temo uporabe računalniške učilnice in aktivnosti v njej v šolah, sva opravili kar nekaj intervjujev in sicer z:

– učiteljico kemije in naravoslovja v OŠ,
– učiteljico biologije in gospodinjstva v OŠ,
– učiteljem matematike in računalnitva v OŠ,
– profesoricama kemije na gimnazijskih programih,
– profesorico biologije na gimnazijskih programih,
– ter učenci 7. – 9. razreda OŠ.

Prilagava VPRAŠALNIK ZA UČITELJE IN PROFESORJE, ki so nama prej zaupali katere predmete poučujejo, ali imajo morebiti katere druge zadolžitve, katere jih navezujejo na uporabo računalniške učilnice in katere, koliko časa poučujejo ter na katerih šolah trenutno poučujejo. Slednje informacije so nama prišle prav pri raazvrščanju odgovorov in primerjanju razlik v uporabi računalniških učilnic.

1. Koliko računalniških učilnic imate na vaši šoli?
2. Opišite prostorsko razporeditev računalniške učilnice oz. učilnic, če se le te med seboj razlikujejo.
3. Koliko računalnikov imate v vaši računalniški učilnici/učilnicah?
   Če točnega števila ne veste navedite vašo približno oceno.
4. Je po vašem mnenju dovolj mest v računalniški učilnici in le ta zadovoljujejo potrebe po uporabi računalnikov za celotno šolo?
5. Kolikokrat se poslužujete pouka v računalniški učilnici.
6. Se Vam zdi pouk v računalniški učilnici bolj ali manj efektiven in zakaj?
7. Kako poteka pouk v računalniški učilnici? Kaj dela predavatelj, kaj poslušalec?
8.  Katere vsebine so najpogostejše obravnavane v računalniški učilnici?
9. Pri katerem predmetu ste najpogostejše v računalniški učilnici?
   Za vsak predmet opišite kaj počnete v učilnici (poslušate predavanje, rešujete naloge, s katerimi programi delate, poteka delo individualno/ v paru/ skupini, …).
10. Kakšni so odzivi učencev/dijakov, ko izvedo, da bo pouk potekal v računalniški učilnici?
11. Kakšne so po vašem mnenju pomanjkljivosti in negativne plati računalniške učilnice?
12. Kaj so po vašem mnenju pomanjkljivosti računalniške učilnice na vaši šoli? Imate kakšne predloge za izboljšave?
13. Imate kakršenkoli predlog, ideje ali mnenje v povezavi z zgornjo tematiko?

VPRAŠALNIK ZA UČENCE pa je sledeč:

Odgovori v poševnem tisku so odgovori učenke 7.razreda OŠ.

• Razred, ki ga obiskujem:  7.razred
• Šola:

1. Koliko računalniških učilnic imate na vaši šoli?
    Eno.
2. Na hitro opišite prostorsko razporeditev računalniške učilnice oz. učilnic, če se le te med seboj razlikujejo.
   Na pisalnih mizah, ki so razporejene po celotni učilnici so računalniki. Od spredaj je kateder s tiskalnikom in tabla s projektorjem. Je tudi interaktivna tabla.
3. Koliko računalnikov imate v vaši računalniški učilnici/učilnicah?
   Če točnega števila ne veste navedite vašo približno oceno.
   Približno 20.
4. Je po vašem mnenju dovolj mest v računalniški učilnici in le ta zadovoljujejo potrebe po uporabi računalnikov za celotno šolo?
   Mest ni dovolj za vsakega v razredu.
5. Se Vam zdi pouk v računalniški učilnici bolj ali manj učinkovit in zakaj?
   Pouk v računalniški učilnici se mi zdi bolj učinkovit, ker sami rešujemo naloge in iščemo podatke o snovi.
6. Kako poteka pouk v računalniški učilnici? Kaj dela predavatelj, kaj poslušalec?
   Po navadi nam učitelj pove kje moramo reševati naloge, mi pa jih rešujemo. Kdaj pa nam pove, da moramo iskati podatke in slike o določeni snovi.
7. Katere vsebine so najpogostejše obravnavane v računalniški učilnici?
   Najpogostejše rešujemo naloge.
8. Pri katerem predmetu ste najpogostejše v računalniški učilnici?
   Za vsak predmet opišite kaj počnete v učilnici (poslušate predavanje, rešujete naloge, s katerimi programi delate, poteka delo individualno/ v paru/ skupini, …).
   Najpogostejše gremo pri nemščini. Rešujemo naloge sami ali pa v parih. Pri drugih predmetih gremo v računalniško učilnico zelo malokrat ali pa sploh nikoli.
9. Kakšni so tvoji odzivi in odzivi sošolcev, ko izveste, da bo pouk potekal v računalniški učilnici?
   Največ se jih razveseli, saj jim je to zabavno. Malo pa ne.
10. Kakšne so po vašem mnenju pomanjkljivosti in negativne plati računalniške učilnice?
    Da učenci ne delajo tistega, kar jim učitelji naročijo.
11. Kaj so po vašem mnenju pomanjkljivosti računalniške učilnice na vaši šoli? Imate kakšne predloge za izboljšave?
    Da je premalo mest za cel razred, lahko bi dodali še nekaj mest.
12. Imate kakršenkoli predlog, ideje ali mnenje v povezavi z zgornjo tematiko?
    /POVZETKI INTERVJUJEV:

Primerjave odgovorov učiteljev/profesorjev in učencev na posamezna vprašanja:

• ŠTEVILO RAČUNALNIŠKIH UČILNIC, RAČUNALNIKOV IN NJIHOVA RAZPOLOŽLJIVOST
  Število računalniških učilnic in razpoložljivost računalnikov je dokaj slaba, res je, da je potreben kar velik vložek v formiranje račnalniške učilnice, vendar tako učenci kot učitelji in profesorji pogrešajo večje kapacitete za tovrsten pouk. Učitelji in profesorji so izpostavili, da je težko dobiti prosto računalniško učilnico, sploh v terminih, ko je snov najbolj primerna za delo na računalnikih, zato je potrebna dodatna organiziranost in delo s strani učiteljev/profesorjev, da si do časa rezervirajo učilnico in natančno načrtujejo pouk.
  Na osnovni šoli kot gimnaziji imajo eno računalniško učilnico, medtem ko imajo v sklopu strojne šole prek gimnazije v sosednji stavbi še najnovejšo in tehnološko dovršeno računalniško učilnico, ki so jo sofinancirala podjetja v kraju, kjer stoji šola. V osnovni šoli ima učilnica 16 računalnikov, ki so na razpolago učencem, v gimnaziji pa 30 računalnikov.
  Tako učenci kot učitelji in profesorji so složni v tem, da sta računalnški učilnici drugače dovolj dobro opremljeni (sem štejemo projektor, interktivno tablo, navadno tablo, tiskalnik, dovolj dobra zatemnitev okn, …). Našel pa se je tudi učenec – računalniški navdušenec, ki pravi, da bi bila lahko računalniška oprema boljša. Nekaj je bilo tudi pritožb pripomb nad počasnostjo računalnikov, kar je seveda v skrbi upravljalca računalniške učilnice. Vendar pa se vsi strinjajo, da kapacitete razpoložljivih računalnikov niso zadostne v primeru, da učenci/dijaki delajo naloge individualno.
  Učitelj informatike v osnovni šolo zatrjuje, da je računalnikov dovolj, sploh pri predmetih UBE, MME in ROM, kjer je noramtiv 16 učencev oz. računalnikov in premalo za neobvezni izbirni predmet računalništva in robotike, kjer je normativ večji – zato učenci delajo v parih.
• PROSTORSKA RAZPOREDITEV V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
  V osnovni šoli imajo računalnike razporejene v treh daljših vrstah, ki gledajo ravno na tablo, medtem ko imajo v gimnaziji vrste razporejene tako, da računalniki gledajo pravokotno na površino table, kr je po mnenju profesorev nekoliko manj ugodno za nekatere dijake. V osnovni šoli imajo okna pravokotno na tablo, medtem ko so v gimnaziji okna vzporedna s tablo.
• UČINKOVITOST POUKA V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
  Učitelji in profesorji so mnenja, da je pouk v računalniški učilnici učinkovit zgolj v primeru, ko sami ustrezno precenijo kako in zakaj bo delo potekalo po določenem postopku. Izpostavili so, da je mnogokrat pouk v računalniki učilnici bolj efektiven kot klasičen frontalni pouk v občajni učilnici, vendar le, če je pouk v računalniški dovolj dobro zastavljen in temeljito premišljen. Nekateri učenci pa so rekli, da je pouk v računalniški učilnici učinkovit, saj se morajo bolj aktivno potruditi in naloge opraviti hitro, zato od tovrstnega pouka, če ni preveč dela veliko odnesejo. Pravijo pa tudi, da je učinkovitost odvisna tudi v veliki meri od njihove koncentracije in zanimanja za predmet.

• NAČINI DELA V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
  Tako učitelji/profesorji kot učenci so našteli iste metode dela v računalnških učilnicah. To so individualno delo, delo v parih, dela v skupinah pa se večinoma ne poslužujejo, razen v primeru, da iščejo grdiva za skupinske projekte. Večinoma se v računalniških učilnicah rešuje razne kvize, vprašalnike, delajo po navodilih v spletni učilnici, iščejo gradiva povezana z obravnavano snovjo, dopolnjujejo projektne naloge, si ogledajo posnetke npr. poskusov, ki zaradi varnostnih razlogov ali časovnega pomanjkanja niso izvedeni pri pouku.
• POGOSTOST POUKA V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
  Učitelji/profesorji predmetov, ki niso informatika ali računalništvo se vse pogostejše poslužujejo pouka v računalniški učilnici, sploh pri kemiji, saj je na voljo že veliko kakovostnih e-učbenikov, posnetkov, nalog in na sploh preverjenega gradiva, medtem ko se učitelji biologije zaradi časovne stiske, neprimernih in nedovršenih nalog za tovrsten pouk ne odločajo. Učitelji se v povprečju za obisk računalniške učilnice odločajo enkrat na dva meseca, več je obiskov ob izteku šolskega leta oz. ko so v delu projektov ali pa se pripravljajo na preizkuse znanj.
• NEGATIVNE PLATI RAČUNALNIŠKE UČILNICE
  Po mnenju učencev so negativne plati računalniške učilnice to, da ni motivcije za opravljanje nalog na računalniku v primeru, da jih predmet ne interesira. Učitelji in profesorji pa izpostavljajo možnost plagiatorstva (kopiranje že narejene vsebine), ugibanje rezultatov ob kakšnih interaktivnih kvizih, nekritična presoja verodostojnosti virov, zasvojenost s samo računalniško tehnologijo in internetom – zato organizirajo preventivne delavnice za otroke od 6. razreda dalje.
• ODZIVI UČENCEV NA DELO V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
  Odzivi učencev na delo v računalniški učilnici so večinoma dobri, je pa tudi nekaj učencev, ki jim delo z računalniki ne diši preveč in ob tem ne uživajo ali pa iz razloga, saj se ne morejo izogniti delu. Tako učitelji kot učenci so izpostavili, da v primeru, da se poslužujejo preveč pouka v računalniških učilnicah je večinoma manj motivacije za opravljanje predpisanih nalog v sklopu tovrstnega pouka.
• ŽELJE PO SPREMEMBAH
  Učitelj informatike v OŠ je izpostavil kar nekaj sprememb. Saj postavitev ni dobra v primeru frontalne razlage in skupinskega dela pri skupinah večjih od para učencev. Hkrati učilnica ni mobilna (stacionarni računalniki) in ne deluje po principu strežnik – odjemalec, kar pomeni da mora namestitev vsakega programa biti izvedena posebej na vsakem računalniku. Večinoma pa so želje po hitrejših računalnikih in večji kapaciteti računalnikov oz. lažji dostopnosti računalniške učilnice.
  Učenci in ostali učitelji ter profesorji pa si predvsem želijo več računalnikov in nekoliko večjo dostopnost računalniške učilnice.REFLEKSIJA naloge:
  Zastavljena vprašanja so bila ustreza in tako sva lahko naredili ustrezne zaključke glede uporabe in funkcionalnosti računalniške učilnice na osnovni šoli in gimnaziji, zato pri sami izvedbi naloge ne bi ničesar spreminjali.

Sara Bašelj in Urša Mervar, BI-KE