5. naloga E-portfelja: PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Z IKT

Učenci v 6.razredu pri pouku naravoslovja obravnavajo rastline. Ena izmed tematik, ki jih obravnavajo je tudi transportni sistem.

Učni cilji, ki jih otroci dosegajo pri izbrani tematiki so:

• Spoznajo, da celice tvorijo tkiva. Tkiva pa sestavljajo organe.
• Spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov: lista, stebla in korenine in povežejo zgradbo organa z nalogami, ki jih opravlja.
• Spoznajo, da rastlina potrebuje mineralne snovi, ki jih privzema iz okolja, kot surovine za proizvodnjo nekaterih sebi lastnih snovi.
• Spoznajo zakaj imajo rastline dva transportna sistema; enega za prenos vode in mineralnih snovi in drugega za prenos sladkorjev do celic, ki ne opravljajo fotosinteze.

Po zaključenem teoretičnem delu izbranega tematskega sklopa, bi za preverjanje njihovega razumevanja in znanja uporabila dve različni spletni strani in sicer spletno stran Kahoot in spletno stran Quizizz, s pomočjo katerih lahko ustvariš kviz v katerem učenci sodelujejo s pomočjo IKT.

Tak način preverjanja razumevanja (ali znanja) se mi zdi zelo primeren. Učenci si za sodelovanje v kvizu izberejo izmišljeno uporabniško ime in v primeru, da odgovorijo napačno ne čutijo takšnega pritiska ali kakršnega koli posmehovanja od ostalih učencev. Ob takšnem preverjanju, se učenci zabavajo in hkrati preverjajo in utrjujejo svoje znanje.

Primerjanje obeh programov:

Uporaba spletne strani Quizizz je zelo enostavna. Ko se registriraš v spletno stran lahko začneš sestavljati kviz. Narejena so že polja kamor napišeš vprašanje in podaš 4 (lahko pa tudi več) odgovorov ter označiš kater odgovor je pravilen. Vprašanju ter odgovorom lahko dodaš tudi slike, da je celoten kviz se šolj zanimiv. Lahko nastaviš koliko odgovorov je pravilnih in pa nastaviš čas, ki ga imajo učenci na voljo, da lahko rešijo kviz.

Uporaba spletne strani Kahoot je prav tako zelo enostavna in narejena na podoben način kot Quizizz, le da pri Kahoot-u ne moreš dodajati slik k odgovorom, lahko pa vključiš možnost doseganja točk, ki jih osebe, ki kviz rešujejo  lahko pridobijo in tako tekmujejo za prvo mesto.

Tako ena kot druga spetna stran omogočata le izbirni tip vprašanj (vprašanje z enim ali več pravilnimi odgovori), kar je sicer zelo enostavno, vendar morda tak način nalog ni najbolši pokazatelj realnega stanja (znanja in razumevanja pri učencih).

Ta naloga mi je pomagala, da sem našla spletne strani s pomočjo katerih se lahko hitro in enostavno preveri razumevanje učencev. To je za učitelja zelo dobro, saj ve katere stvari so učenci dobro razumeli in pri katerih stvareh bi si moral za razlago vzeti več časa. Izdelava kvizov se mi je zdela zanimiva in menim, da bi bilo reševanje kvizov zanimivo tudi za učence, saj je tako učna ura bolj razgibana, prav tako pa je za reševanje kvizov potreben telefon ali tablični računalnik, kar je otrokom še posebej blizu in zabavno.

Če bi imela več časa bi poiskala kakšno bolj zanimivo temo. Se bolj potrudila pri sestavljanju vprašanj, pri katerih bi morali otroci bolj napeti svoje možgane. Našla bi lahko tudi primere z realnega življenja, ki bi jih lahko primerjala s svojo tematiko, zato da bi se učenci lahko še lažje in bolje zapomnili.

Največ časa sem porabila za sestavljanje vprašanj. Saj sem morala najprej pregledati učni načrt in učbenike, ki so primerni za raven šestošolcev, zato da nisem uporabljala izrazov, ki jih oni na svoji ravni še nebi poznali in da nebi sestavljala preveč zahtevnih ali pa lahkih vprašanj.

Samo sestavljanje kvizov mi je bilo zelo všeč, saj se mi zdijo kvizi zelo simpatičen način, kako preveriti znanje. Najmanj pa mi je bilo všeč to, da mi je vzelo kar nekaj časa, da sem sestavila primerne vprašalnike – vendar sem se iz tega definitivno veliko naučila. Če bi imela več časa bi pregledala še več različnih spletnih strani za preverjanje in ocenjevanje znanja in bi izbrala najbolj optimalnega (z različnimi tipi nalog). Sestavila bi daljši vprašalnik.