Analiza raziskave

Intervjuvanka: učiteljica 4. razreda

– Kaj si predstavljate pod pojmom varna raba interneta? 

Pod pojmom varna raba interneta si predstavljam, da je uporabnik ozaveščen o možnih nevarnostih, ki mu pretijo in je zato pri brskanju bolj pazljiv. To pomeni, da se ne vpisuje se v spletne strani, ki jih ne pozna, prek spleta ne posreduje svojih osebnih podatkov, kot so naslov, bančni račun, davčna številka itd. Na družbenih omrežjih ne objavlja, kdaj je na počitnicah, koliko časa ga ne bo doma itd. Prav tako ne sprejema nepoznane ljudi za prijatelje in ne verjame vsemu kar prebere na internetu.

–  Ste o varni rabi interneta govorili  z učenci? O čem ste govorili, na kakšen način.

Da, o varni rabi interneta smo govorili pri oddelčni skupnosti. Pogovarjali smo se o tem, da kar enkrat objavimo  na internetu, da tam ostane za vedno. Z učenci smo tudi debatirali o tem, kako in na kakšen način lahko posamezniki naše podatke, fotografije in zaupanje izkoristijo ter nas izsiljujejo. Govorili smo tudi o nevarnostih na družbenih omrežjih, kot je sprejemanje neznanih ljudi za prijatelje, obstoj lažnih profilov, sestajanje v živo z ljudmi, ki jih poznamo samo preko fb-ja. Pred vsem sem pri vseh teh urah učencem poudarila, da če bo kdo od njih želel nekaj, kar oni ne bodo želiš, naj to povejo staršem, učiteljem itd.

– Kakšne vrste spletnega nasilja poznate?

Slišala sem že za krajo profila, siljenje ljudi naj pošljejo svoje gole fotografije, nevarno sestajanje z neznanci z interneta in o samomorilskih igrah za mladino.

– Katere vrste prevar poznate?

Edino, ker mi sedaj pade na misel je izpraznitev bančnega računa in kupovanje v lažnih internetnih trgovinah, ko ostaneš brez denarja in brez artikla.

– Ali poznate spletni strani safe.si in varninainternetu.si? Ali menite, da sta uporabni? Zakaj?

Ja, spletni strani safe.si in varninainternetu.si poznam in se mi zdita zelo uporabi, saj tu najdemo veliko koristnih nasvetov za varno rabo interneta. Bolj kot sami spletni strani, spremljam njihove objave na fb-ju, saj se mi avtomatično prikazujejo. Izmed vseh prispevkov so mi najbolj všeč videoposnetki, ki so zabavni ob enem pa tudi zelo poučni. Pri spletni strani varninainternetu.si pa bi kot pozitivno lastnost izpostavila to, da uporabnikom prek spletnega naslova nudijo dodatne nasvete in so pripravljeni pomagati tudi pri reševanju težav.

– Ali imate kakšno izkušnjo s spletnim nasiljem in če, ga opišite! Kako ste odreagirali.

Nimam nobene izkušnje.

– Kako bi reagirali kot učitelj, če bi vam učenec/učenci zaupal, da se mu dogaja spletno nasilje.

Obvestila bi starše otroka in socialno delavko v šoli ter se z otroki (ponovno) pogovarjala o varnosti na internetu. Tudi vodstvu šole bi predlagala, da organizira predavanje za učitelje, učence in starše na to temo.

– Ali imate po vašem mnenju ustrezne kompetence in znanja, da te teme obravnavate z učenci oz. ali bi si žezli več znanja iz tega področja?

Osnovne imam, za kaj več pa menim, da je bolje, da o tem govorijo strokovnjaki. Učencem znam predstaviti stvari, ki sem jih v enem od prejšnjih vprašanj omenila. O ostalih nevarnostih na spletu nisem toliko seznanjena in bi bilo dobro, da bi se s tem v večni meri poučila, saj tako kot napreduje tehnologija, tudi spletna nevarnosti postajajo vse bolj učinkovite.

– Ali mislite, da se učenci zavedajo nevarnosti na internetu? Zakaj tako mislite?

Ne. Za vse nevarnosti oni mislijo, da se dogajajo samo drugim. Imajo občutek, da uporabljajo le telefon oz. računalnik in da jim nihče ne more nič storiti, saj so oni bolj pazljivi pri uporabi spleta kot pa so bile žrtve spletnega nasilja. Poleg tega tudi nimajo občutka, da jim lahko kdo kaj stori, če ni v neposredni bližini.

-Intervju z učiteljico

Iz odgovora na vprašanje: »Kaj si predstavljate pod pojmom varna raba interneta?«, sva opazili, da učiteljica bolj poudarja stvari, ki se nam na internetu lahko zgodijo in ne kako se pred tem zaščitimo. To najino opažanje je vidno tudi v drugem odgovoru, saj učiteljica na razredni uri učence seznani le z nevarnostmi kot so kraji podatkov, kraja identitete, nemoč izbrisa stvari, ki so bile enkrat objavljene na internetu itd. Meniva, da se o tem že veliko govori v medijih in da bi bilo smiselno več pozornosti nameniti preventivi.

Dobro bi bilo, da bi učiteljica učence seznanila, na kakšen način naj tvorijo gesla, da bodo le-ta varna. Kot smo tekom seminarske naloge prek spletnega vira o varnih geslih povzeli in spoznali, vemo, da morajo biti gesla dolga vsaj 10 znakov. Pri tem pa je dobro, da so sestavljena iz velikih in malih črk, znakov in številk. Po najinem mnenju je izrednega pomena, da se učenci tega zavedajo. Do tega spoznanja pa bodo prišli, le če jim bomo podali konkretne primere oz. navedli življenjske izkušnje.  Zaželeno je tudi, da učence seznanimo s tem, da imajo gesla enako vlogo kot ključi ter, da tako gesla kot ključi ostalim ljudem preprečujejo dostop do naše zasebnosti. Prav to misel smo tudi navedli v seminarski nalogi s pomočjo spletne strani varna raba interneta. (varna gesla, bd)

V drugem odgovoru se nama zelo dobro zdi to, da učiteljica otroke ozaveščena o tem, kako naj ukrepajo, če postanejo tarča spletnega nasilja. Meniva, da otrokom na konkreten in jasen način pove kaj morajo storiti, a da bi bilo dobro, da bi jih opozorila na to, da morajo vsakršno nasilje tudi evidentirati, kar smo tekom seminarske naloge tudi spoznali prek vira Spletno in mobilno trpinčenje. Po najinem mnenju je faza shranjevanja, beleženja podatkov izrednega pomena, saj če o preskočimo, kasneje naše trditve zelo težko dokažemo. Iz intervjuja je tudi opazno, da bi v primeru spletnega nasilja učiteljica znala učencu na konkreten in ustrezen način pomagati ter da dobro razume, kakšen je pogled učencev na temo. V popolnosti se namreč strinjava z njeno trditvijo: »Za vse nevarnosti oni mislijo, da se dogajajo samo drugim.« Zdi se nama, da je v današnje času poudarek na varni rabi spleta kar velik, a da ljudje pogosto menimo, da nam samo tipkanje po telefonu oz. tipkovnici računalnika na način ne more škoditi. A temu sploh ni tako. To smo spoznali tudi s pomočjo spletne strani spletni ugled in najinega zapisa v seminarski nalogi, ki govori o tem, da z vsako objavo na spletu izgubimo delček svoje zasebnosti in si ustvarimo nek digitalni odtis. (spletni ugled, bd)

Iz intervjuja je tudi dobro razvidno, da učiteljica  pozna spletni strani varninainternetu.si in safe.si ter ve kaj vse nudita. Zaveda se tudi obsega teme varna raba interneta in se je o tej tematiki tudi pripravljena poučiti. Po najinem mnenju, njeno poznavanje varnosti na spletu ni tako slabo, saj je navedla, kar nekaj vrst prevar in nasilji. V primeru, da bi se odločila za dodatno izobraževanje pa bi ji predlagali Arnesov tečaj, saj udeležence seznani z varno rabo interneta in na podlagi navajanja življenjskih izkušenj v posamezniku zavedanje pomena varne rabe spleta.

– Safe.si. (2005). Spletni ugled. Pridobljeno 15. 05. 2018, s https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in-zasebnost/spletni-ugled

– Safe.si. (2005). Varna gesla. Pridobljeno 15. 05. 2018, s https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in-zasebnost/varna-gesla

Pri intervjuju bi splerenila le to, da bi načrtovala vprašanja na temo izobraževanja učiteljev o varni rabi spleta. Na ta način bi dobila večji vpogled v proces izobraževanja na to temo.