Gradivo za izvedbo empiričnega dela – Varnost na spletu
S sošolcem sva pisala seminarsko z naslovom Varnost na spletu, s sklopu katere sva anketirala 22 osnovnošolcev od 6. do 9. razreda osnovne šole. Anketa je bila sestavljena iz nekaj splošnih vprašanja, nekaj vprašanj z enim in več možnimi odgovori in ena ocenjevala lestvica. Vprašanja so bila po večini zaprtega in pol zaprtega tipa. Namen je bil pridobiti vpogled v splošno informiranost osnovnošolcev o varnosti na spletu, s kakšnimi vsebinami na spletu se učenci srečujejo in na koga bi se obrnili, če bi naleteli na težave. Anketo so reševali predvsem osnovnošolci, ki jih tudi osebno poznam. Anketa je bila aktiva teden dni, rešilo jo je 22 anketirancev.
Povezava: Varnost na spletu
Analiza:
1. Spol
2. Razred, ki ga obiskuješ
Prvi dve vprašanji sta bili splošni, ki sta nama služili za demografski popis anketirancev. Ugotovili smo, da je 36 % moških in 64 % anketirancev žensk. Kar 45 % vprašanih obiskuje 9 razred, le 18 % pa obiskuje 6. ali 7. razred.
3. Koliko ur na dan brskaš po spletu?
Na grafu je prepoznati, da večina vprašanih osnovnošolcev uporablja splet od 1 do 2 uri na dan. Prepoznati pa je tudi, da več kot četrtina vprašanih ne brska po spletu več kot 2 uri na dan.
4. Katere spletne storitve, socialna omrežja ali aplikacije najpogosteje uporabljaš?
Vprašanje je imelo več odgovorov in je bilo pol zaprto. Vseh odgovorov je 78. Iz grafa se vidi, da je najpopularnejša spletna stran/aplikacija youtube, kmalu pa ji sledita snapchat in instagram. Poleg naštetih spletnih storitev, socialnih omrežja ali aplikacij so osnovnošolci našteli še discord, nogomania, google, musical.ly.
5. Označi, kako močno se strinjaš s trditvijo. 1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam
Učenci so morali ovrednotiti napisane trditve, pri tem je 5 pomenilo popolno strinjanje, 1 pa nestrinjanje. Trditve so se nanašale predvsem na njihova gesla, osebne podatke in občutek varnosti na spletu. Iz grafa vidimo, da se večini anketirancev njihova gesla zdijo varna. Več kot polovica vprašanih uporablja različna gesla za različne storitve. 62 % anketirancev gesel ne izda nikomur. Lepo je prikazano tudi, da se učenci zavedajo varovanja svojih osebnih podatkov, saj jih je več kot 81% na tretjo trditev odgovorilo s popolnim ali vsaj delnim nestrinjanjem. Učenci so 5 trditev o občutku varnosti varnosti na spletu po večini označili z 3 in 4, kar lahko interpretiramo, da to zanje ni strašen prostor. Iz zadnjega vprašanje je tudi videti, da po njihovi oceni nekaj znanja o spletu imajo.
6. Kdo ti je pomagal ustvariti profil na katerem koli socialnem omrežju?
Na vprašanje je bilo možno odgovoriti z več odgovori. Vidimo, si je večji delež učencev sam ustvaril profil na socialnem omrežju, ni pa zanemarljivo dejstvo tudi, da je 27 % anketirancem pomagal ustvariti tudi brat ali sestra.
7. Komu si izdal svoje geslo socialnega omrežja?
Vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Namenjeno je bilo preverjanju trditve iz 5. vprašanja: Gesla ne izdam nikomur. Anketiranci so se po večini strinjali s trditvijo. Z odgovorom na to vprašanje so tudi potrdili, da večina gesel ne izda nikomur. 17% pa je svoje geslo zaupalo tudi staršem.
8. Ali na socialnih omrežjih uporabljaš svoje pravo ime in priimek?
Le 24% anketirancev svojega pravega imena in priimka na spletu ne izda. Vsi ostali ga vsak vsaj v manjši meri uporablja.
9. Ko brskam po spletu naletim na …
Vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Iz grafa lahko vidimo, da se večji delež učencev na spletu ne srečuje z nasiljem. Najpogostejši obliki nasilja, s katerimi se srečajo, sta nasilne igrice in spletne strani s slikami in videoposnetki nasilja.
10. Se v šoli pogovarjate o nevarnostih spleta?
Zanimalo naju je tudi, ali v šoli spoznavajo nevarnosti na spletu. Rezultati so spodbujajoči, saj se je kar 2/3 anketirancev o tem v šoli že pogovarjalo.
11. Če bi naletel na težave v spletnem okolju (spletno izsiljevanje, kraja identitete, bullying …), bi se obrnil na …
Vprašanje je imelo več možnih odgovorov. Kar 15 anketirancev, bi se v primeru težav obrnilo na starše, na drugem mestu so prijatelji. Na učitelje pa bi se obrnila le peščica. Zaskrbel pa me je odgovor drugo, ki je kot utemeljitev zapisal, da ga na spletu ne more nič prizadeti.
Spremembe:
Spremenila bi predvsem to, da bi bila na vsa vprašanja obvezni odgovori. Anketo bi tudi več časa pustila aktivno in poskušala poiskati še dodatne učence, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Opazila sem tudi tiskarsko napako pri 3. vprašanju, ampak je žal nisem več mogla popraviti, ker bi izgubila že pridobljene podatke.
Refleksija:
Pri nalogi uporabljala že vsa poznana orodja 1ka, s katerim sva anketirala osnovnošolce in excel, ki sem ga uporabila za risanje grafov. Pri nalogi sem se naučila oblikovati ocenjevalne lestvice in postaviti jasne trditve. Ravno tako se ponovila risanje in oblikovanje grafov v execelu. Če bi imela več časa, bi analizo lepše napisala in dodala kakšno utemeljitev, vendar sem to zapisala v seminarski nalogi. Največ časa sem posvetila izdelavi ankete, saj je morala vsebovati jasna vprašanja in trditve, morala sem uporabljati tudi dovolj strokovni in hkrati poljudni jezik, da so ga osnovnošolci razumeli. 1ka bom gotovo uporabila za zbiranje podatkov pri seminarskih nalogah in drugih študijskih dejavnostih. Na poklicni poti pa verjetno za kakšne prijave ali refleksije. Najljubše mi je bila analiza podatkov, ker iz nje vedno izvem nekaj novega. Najmanj pa postavljanje vprašanj. Naloga je bila jasno definirana.
Neža Vermiglio in Filip J. Rogač
